Črevesje

Delovanje vseh organov v človeškem telesu je povezano s prebavnim sistemom, zato je prebavni sistem in črevesje smatrana kot najpomembnejša dela v človeškem telesu; obenem je najstarejši v evolucijskem smislu in zato tudi najpametnejši. Neposredno sodeluje z zunanjim svetom, v njem se izvaja absorpcija hranilnih snovi in je življenjsko pomemben za prehranjevanje celotnega telesa, saj iz njega vsak dan črpamo energijo, potrebno za življenje.

Najbolj neraziskani del celotnega prebavnega trakta je črevesje, del, ki je navidezno najmanj podvržen boleznim. Vendar temu ni tako, saj veliko raziskav potrjuje, da mnoge bolezni izvirajo prav iz črevesja, a se njihovi simptomi pokažejo zelo daleč stran od njega. Črevesja ne smemo obravnavati le kot navadno prehodno območje, ki sodeluje zgolj pri prebavi, ampak glede na raziskave predstavlja prvo obrambno linijo našega organizma. Prvo dejstvo, ki priča o tem, je, da se večina celic našega imunskega sistema nahaja prav tu, in sicer celo do 60%.

Črevesje je tudi tako pametno, da vse težave, ki bi mu lahko škodovale, prenese na druge organe, torej je izoblikovalo učinkovit način obrambe. Skratka, črevesje, poredko opozarja na svoje nepravilno delovanje, same napake v presnovi pa se najpogosteje prenašajo na druge organe. Poleg astmatičnega bronhitisa, glavobola, vnetja srednjega ušesa, mandljev, tahikardije, avtoimunskih bolezni, revmatoidnega artritisa, depresij itd., katerih zanesljiv sovzrok izhaja iz črevesne disbioze, so tudi različne oblike raka odvisne od črevesne disbioze (porasta slabih bakterij v črevesju).

Poznavanje delovanja črevesja pomeni razumeti imunski sistem, saj ima kar 60% vseh celic našega imunskega sistema sedež prav v črevesju. Če človek razume, kako deluje črevesje in naš imunski sistem, lahko prepreči vzrok nastanka velike večine bolezni, tudi najhujših, kot je na primer rak, ki se rodi prav tu, v črevesju, bolezenski simptomi pa se pokažejo drugod v telesu, lahko tudi šele po 10 letih. 90% vseh naših bolezni ima svoj nastanek v porastu patogenih bakterij v črevesju.

Danes se je pričakovana življenjska doba podaljšala, kar pa ne velja za njeno kakovost; izkazalo se je, da so se znatno povečale duševne, psihološke in vedenjske motnje ter različne vrste raka, to pa je zopet povezano s črevesjem.

Tanko črevesje

Tanko črevo predstavlja srce prebavnega trakta. V dolžino meri približno 6 metrov, v njem pa se zaužita hrana pretvori v hranilo, ki naše telo nahrani in ga prepoji z energijo. V črevesni sluznici najdemo sisteme za nadzor, kot so sevi probiotikov in limfociti, imunoglobulin A (IgA), Peyerjeve ploščice in celice M. V tej sluznici se nahaja sedež naše imunosti, zato jo je vredno negovati in pravilno krepiti. Črevesna sluznica, ki je zelo tanka (meri namreč zgolj 2,5 mm), deluje kot pregrada med odpadnimi produkti zaužite hrane, med katerimi lahko najdemo tudi patogene bakterije (v blatu), in notranjostjo našega telesa (kri). Ta pregrada mora biti zelo učinkovita pri absorpciji in zelo varna v obrambi pred strupi, zato mora biti zdrava. Ti obrambni sistemi so zelo pomembni, saj morajo delovati 100%, da v naše telo prepustijo prave snovi in ne toksinov.

Zelo pogosto se zaradi napačne prehrane, načina življenja ali stresa zgodi, da ta pregrada ne deluje dobro in dopušča, da skoznjo preide veliko število molekul, tudi tistih škodljivih, kar pa lahko privede do izbruha številnih bolezni. Ena najpogostejših je sindrom razdražljivega črevesja.

Tanko črevo prebavlja hrano in selektivno absorbira zaužite snovi, ki jih nato pretvori v energijo in poskrbi za napredovanje ter presnavljanje hrane.

Debelo črevesje

Debelo črevo je dolgo približno 1,5 metra in sega do zadnjika. Poleg izločanja sluzi je glavna funkcija debelega črevesja absorpcija vode in soli. V debelem črevesju sta prisotna dva pojava, to sta gnitje in vrenje. Gnitje je proces razgradnje, pri katerem se proteinske molekule pretvorijo v enostavne in prebavljive. Vrenje pa je anaerobni proces, s katerim populacije črevesnih mikroorganizmov razkrajajo vezi različnih ogljikovih hidratov za pridobivanje energije. Vrenje v črevesju proizvaja piruvično kislino, kar je znak, da je telo zelo zakisano.

Izogibanje alkoholu in cigaretam lahko olajša prebavne težave in zmanjša možnost za nastanek raka. Z redno telesno vadbo in hrano, bogato z vlakninami, poskrbimo za ustrezno delovanje prebavnega sistema. Tehnike za zmanjševanje stresa, npr. joga in meditacija, ter zeliščni nadomestki lahko izboljšajo težave pri gastro – ezofagealni refluksni bolezni in zaprtju.

Kronična vnetna črevesna bolezen

Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je skupni izraz za bolezni s kroničnim vnetjem črevesja. Najpogostejši bolezni sta ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen. Kolitis je vnetje debelega črevesja (kolon). Pri ulceroznem kolitisu nastanejo v sluznici (notranja plast črevesja) debelega črevesja zaradi hujšega vnetja razjede (ulkusi). Pri bolnikih s Crohnovo boleznijo vnetje in ulkusi segajo globlje v steno črevesja. Najpogosteje je prizadet končni del tankega črevesja, čeprav se vnetje in ulkusi lahko pojavijo v katerem koli delu črevesja.

Vzroki

Najpogostejša razlaga za nastanek kronične vnetne črevesne bolezni je, da virus ali bakterija sproži dolgotrajno vnetje. Bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo imajo pogosto spremenjen imunski sistem, vendar ni natančno znano, ali je to vzrok ali posledica vnetja. Tudi pojavljanje bolezni v družini je eden od dejavnikov tveganja za nastanek bolezni. Alergije na hrano ali preobčutljivost za določena živila lahko poslabšajo simptome oziroma osnovno črevesno bolezen, vendar niso vzrok za kronično vnetno črevesno bolezen. Čustveni stres in depresija lahko poslabšata simptome, vendar zdravniki ne vedo, če vplivata tudi na nastanek kronične vnetne črevesne bolezni. Bolezen se najpogosteje pojavi med 20. in 40. letom starosti.

Preventiva

Čeprav kronične vnetne črevesne bolezni ni mogoče preprečiti, pa je možno preprečiti poslabšanje simptomov. Obdobja začasnega izboljšanja (remisija) so namreč lahko pogosta.

Pri kadilcih in bivših kadilcih obstaja večja verjetnost za razvoj Crohnove bolezni, poleg tega je pri kadilcih potek bolezni težji. Pri bolnikih z ugotovljeno kronično vnetno črevesno boleznijo lahko obvladovanje stresa in depresije zmanjša število ponovnih zagonov bolezni.

Diagnoza

Jakost simptomov in spremembe na črevesju se od bolnika do bolnika razlikujejo. Simptomi ulceroznega kolitisa segajo od blagih krčev do hudih trebušnih bolečin in krvave diareje. Bolezen lahko spremlja izčrpanost, izguba apetita in hujšanje. Vnetje debelega črevesja lahko sproži tudi težave v drugih delih telesa, ki se kažejo kot artritis, vnetje oči, bolezni jeter, osteoporoza, izpuščaj na koži ali anemija.

Crohnova bolezen povzroča diarejo in bolečine, predvsem v spodnjem desnem delu trebuha. Lahko se pojavijo tudi krvavitve iz črevesja, hujšanje in vročina. Krvavenje je lahko tako močno in dolgotrajno, da se razvije anemija ali pa je potreben celo sprejem v bolnišnico. Pri otrocih s kronično vnetno črevesno boleznijo je pogosto zakasnjen razvoj in upočasnjena rast, saj vnetje zmanjša absorpcijo hranil in proteinov. Najpogostejša zapleta pri Crohnovi bolezni sta črevesna stenoza (zožitev), ki nastane zaradi odebelitve črevesne stene, in črevesne fistule, nenormalne povezave. Drugi zapleti so še artritis, težave s kožo, vnetje oči ali ust, ledvični kamni, žolčni kamni in bolezni jeter.

Ker so simptomi obeh opisanih bolezni zelo podobni, je potreben temeljit pregled bolnika in vrsta preiskav, da bi ugotovili, ali gre za ulcerozni kolitis ali Crohnovo bolezen. S preiskavo krvi lahko ugotovimo anemijo, ki kaže na črevesno krvavitev, ali povečano število belih krvnih celic, ki je znak vnetja. Preiskava blata nam pokaže morebitno krvavitev ali okužbo. Zdravnik lahko naredi tudi koloskopijo ali sigmoidoskopijo, ki omogočata neposreden pregled notranjosti debelega in končnega dela tankega črevesja.

Zdravljenje

Pri kronični vnetni črevesni bolezni pomagajo spremembe v prehrani in prehranski dodatki ter zdravila ali kombinacija naštetega. Ker vneto črevesje ovira prebavo in absorpcijo hranilnih snovi, je ključno, da vzpostavimo in ohranjamo primeren način prehranjevanja. Pomembno je preprečiti podhranjenost (malnutricijo) in dehidracijo, ki sta lahko posledici diareje. Ker ni univerzalne diete, ki bi ustrezala vsem bolnikom, se obrnite na strokovnjaka za prehrano, ki vam bo pomagal izdelati ustrezen prehranjevalni načrt. Poleg tega pa je priporočljivo tudi testiranje na intoleranco na hrano. Določena hrana, ki vam dela težave, lahko stanje le še poslabša.

S klikom na spodnji gumb lahko preberete zgodbo, ki jo je na lastni koži občutil naš pacient s potrjeno kronično vnetno črevesno boleznijo – ulcerozni kolitis.

Viri:

1. Brajnik E. Probiotiki, imunski sistem in rak. Vipava: Saeka, 2014.
2. Enciklopedija sodobne medicine/ (prevod Hribernik M. in drugi). Izola: Meander, 2007.