Driska kot posledica intolerance na hrano

Driska oz. diareja pomeni hitrejše odvajanje blata skozi črevesje (več o zgradbi in delovanju črevesja) in tekoče blato. Ni bolezen, ampak simptom različnih motenj, ki so navadno neškodljive, včasih pa so tudi resnejše. Opozarja na motnje v odvajanju hrane in odpadnih snovi skozi debelo črevo. Tu se namreč voda praviloma absorbira skozi črevesno steno, odpadne snovi pa se izločijo v trdni obliki. Če pa hrana prehitro potuje skozi debelo črevo ali če se voda ne more absorbirati, se tekočina skupaj z drugimi odpadnimi snovmi izloči skozi črevo.

Zakaj nastane driska?

Drisko povzroča vnetje ali vzdraženost črevesja zaradi bakterijske ali virusne okužbe ob zaužitju zastrupljene hrane ali vode. Večina ljudi, ki potuje v manj razvite predele sveta, se zaveda tveganja za zastrupitev s hrano ali vodo in se mu poskuša izogniti s primernimi ukrepi. Doma pa pogosto nismo tako previdni. Driska, ki jo radi zmotno pripisujemo virusu trebušne gripe, je v resnici največkrat posledica zastrupitve s hrano.

Drisko povzročajo tudi nekateri drugi dejavniki. Lahko jo dobimo ob čezmernem uživanju sadja in zelenjave, zlasti agrumov in stročnic. Povzroča jo tudi pretirano uživanje umetnega sladila sorbitola, lahko pa se pojavi tudi kot stranski učinek zdravilnih odmerkov vitamina C in magnezija. Osebe z laktozno intoleranco  – nezmožnostjo presnavljanja laktoze (sladkorjev v mlečnih izdelkih)  – po zaužitju mlečnih izdelkov pogosto mučijo vetrovi, napenjanje in driska. Drisko lahko povzročajo tudi antibiotiki, saj uničujejo bakterije, ki blagodejno vplivajo na črevesje. Pri nekaterih ljudeh pa jo lahko povzroči tudi stres.

Driska se lahko pojavi tudi kot simptom intolerance na hrano (nutritivna intoleranca ali zapoznele skrite alergije na hrano). Gre za stanje, ki ga opazimo pri kar polovici populacije in povzroči pretiran odziv telesa na določen alergen (običajno beljakovino v živilu), kar ljudje občutimo kot pekoč občutek v želodcu, napihnjenost, sindrom razdražljivega črevesja, ponavljajoče se glavobole in nepojasnjene izpuščaje. Simptomi se pokažejo v 4-72 urah po zaužitju živila.

Driska je lahko tudi simptom gastrointestinalnih motenj, kot so ulecrozni kolitis, črevesni rak, Chronova bolezen, sindrom razdražljivega črevesja ali bolezen trebušne slinavke.

Kako si lahko pomagamo sami pri driski?

Poskusite si pomagati s čaji iz repika in borovničevih ali malinovih listov, saj vsebujejo tanin – snov, ki zamaši sluznico črevesne opne, in tako pomaga zadržati tekočino. Poleg tega boste s čajem nadomestili izgubljeno tekočino in preprečili dehidracijo, ki jo lahko povzroči dolgotrajna driska.

Tudi probiotiki pomagajo vzpostaviti ravnovesje koristnih črevesnih bakterij in pomagajo predvsem pri zdravljenju driske, ki je posledica jemanja antibiotikov.

Da bi preprečili dehidracijo, pijte veliko vode. Še dan ali dva po driski se izogibajte uživanju agrumov, mleka in živil, ki so bogata z vlakninami. Uživate lahko živila, kot so banane in mlečni riž. Nekaterim pa pri driski pomaga tudi slano pecivo (bobi palčke, krekerji), saj vsebuje veliko soli, ki jo izgubljamo z odvajanjem vode.

Če se driska sčasoma ne umiri poiščite zdravniško pomoč!

Avtor:

Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.

Viri:

• Vitamini, minerali in druga prehranska dopolnila/ (prevod Milič K. in drugi). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
• Enciklopedija sodobne medicine/ (prevod Hribernik M. in drugi). Izola: Meander, 2007.
• Labtests online – diarrhea