Napihnjenost
Napihnjenost – nelagoden občutek po zaužiti hrani – je eden izmed simptomov intolerance na hrano. Bolj pogosto se napihnjenost pri osebah, ki sicer s prebavo nimajo težav, pojavlja v prazničnem času. Tiščanje in napihnjenost se pojavlja predvsem v prebavilih (tankem in debelem črevesju), dodatno pa se lahko razširi tudi želodec.
Krče v želodcu in napihnjenost v največji meri povzroča nezadostno prežvečena hrana. Da pa bi lažje razumeli ostale razloge za napihnjenost bomo v nadaljevanju pogledali nekaj osnov iz biokemije oziroma biologije.
Osnove biologije za razumevanje napihnjenosti
Telo je zgrajeno iz celic. Celice za normalno delovanje potrebujejo hrano. Hrana za celice se pojavlja v obliki glukoze. Celica za svoje življenje potrebuje tudi energijo (ki jo dobi v obliki ATP molekul, ki nastane pri celičnem dihanju). Potrebuje tudi kisik in vodo.
Hrana, ki jo uživamo je v osnovi sestavljena iz ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin in nukleinskih kislin (DNK in RNK). Pravzaprav vsa hrana (razen dveh živil), ki jo uživamo, izhaja iz živih organizmov (celic, ki gradijo živali in rastline) in je zato zgrajena iz beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Edini dve neživi »hrani« sta voda (H2O) in sol (NaCl).
Poglejmo kako poteka prebava 4 osnovnih virov in zakaj pride do napihnjenosti.
Vsebine lahko preberete ali pa si jih ogledate v videposnetku na našem You Tube kanalu #mojLaboratorij. Vabljeni k ogledu!
Prebava in napihnjenost zaradi ogljikovih hidratov
Glavni vir ogljikovih hidratov (OH) je škrob. Prebava se prične v ustih, kjer encim α-amilaza razgradi škrob na manj kompleksne ogljikove hidrate. V želodcu ni prebave OH. Nadaljuje se v tankem črevesju, kjer celice črevesja absorbirajo tri enostavne OH – glukozo, fruktozo in galaktozo. Glukoza potuje po krvi do celic ali pa se uskladišči v obliki glikogena v maščobnem tkivu (debelimo se zaradi OH!).
Napihnjenost se dostikrat pojavi pri prebavi laktoze (ki je OH oziroma sladkor v mleku). Laktoza je sestavljena iz glukoze in galaktoze ki pod vplivom encima laktaza razcepi ta disaharid. Če encima laktaze nimamo (ga primanjkuje v mleku, oziroma ga sami ne tvorimo) trpimo za laktozno intoleranco.
Druga možnost je fruktozna intoleranca, ki je disaharid sestavljen iz glukoze in galaktoze. Oba razdruži encim fruktaza, če encima primanjkuje nam težave povzroča fruktoza (sladkor prisoten v sadju).
Tretji višji ogljikovi hidrat, ki ga ne moremo prebaviti je celuloza. Človekovo telo nima encima za razgradnjo tega ogljikovega hidrata, zato celulozo izločimo. Celuloza je gradnik celične stene rastlin, ki jo poškodujemo mehansko (z grizenjem) in predstavlja vlaknine, ki sodelujejo pri prebavi. Kako – če je ne prebavljamo? Tako, da krepi mišice tankega in debelega črevesja in spodbuja peristaltiko (potovanje hrane proti izhodu).
Prebava beljakovin in intoleranca na hrano
Beljakovin je v naravi nešteto. Veliko jih je v mesu, vendar pa jih vsebuje tudi vsaka celica in zato tudi jabolko. V osnovi so beljakovine sestavljene iz aminokislin (AK). Tudi teh je v naravi veliko, v telesu pa jih imamo 20. Približno polovica aminokislin je esencialnih (telo jih izdela samo in jih ne jemo) in druga polovica neesencialnih (jih dobimo iz hrane).
Ker beljakovine, ki jih uživamo niso gradniki naših celic, jih telo razgradi na aminokisline, ki potujejo po krvi do organov. Tam iz aminokislin nastajajo »človeške« beljakovine ali pa se porabijo kot vir energije za delo celic. Prebava beljakovin se sicer prične v želodcu, kjer kislo okolje in encim pepsin razgradita beljakovine na manjše enote. Prebava se nadaljuje v tankem črevesju. Vendar pa so določene beljakovine bolj odporne in povzročajo napihnjenost.
Beljakovine, ki jih telo ne uporabi kot vir hrane oziroma jih zelo težko razgradi, se v telesu obnašajo kot tujek – antigen. Nekatere beljakovine so tako kompleksne (sestavljene iz mnogo AK), da imajo že zametke življenja. Imenujejo so prioni in so razlog za okvaro nevronov – sindrom norih krav.
Ena izmed beljakovin, ki je zelo zanimiva je tudi gluten. Gluten je beljakovina, ki jo najdemo v pšenici in drugih žitih. Ima to neželeno lastnost, da je precej lepljiv in se zato prijema na črevesne resice (v tankem črevesju), te se posledično deformirajo in niso več tako učinkovite. Bolezen se imenuje celiakija. Bolezen je sicer zelo redka, lahko pa gluten povzroča celiakiji podobne težave in tudi napihnjenost.
Prebava maščob – ateroskleroza, žolčni kamni
Tudi maščobe so v telesu zelo pomembne. So glavni vir energije pojavljajo pa se v več oblikah. Najbolj znani so trigliceridi in pa holesterol.
Maščobe so podobno kot ostali elementi zgrajeni iz manjših podenot imenovanih maščobne kisline. Tu se srečamo s pojmom nasičene in nenasičene maščobe, pri čemer je večina maščob živalskega izvora nasičenih (škodljivih za telo – maslo, špeh), večina rastlinskih maščob pa je nenasičenih (nam koristnim – olivno olje, sončnično olje) z izjemo palmovega olja.
Človeško telo je na žalost naravnano tako, da nam je bolj všeč okus nasičenih maščob, ki pa imajo tudi več kalorij. Posledično take maščobe vsebujejo več holesterola, ki pa je glavni gradnik lipoproteinov med katerimi sta najpomembnejša HDL in LDL. LDL maši žile in povzroča aterosklezoro, medtem ko HDL odnaša LDL.
Zamaščenost jeter, žolča in žolčne kamne povzroča ravno prevelik vnos maščob in holesterola. Najbolj učinkovit način za kurjenje maščob je rekreacija, iz tega lahko sklepamo da rekreacija blagodejno vpliva tudi na težave z napihnjenostjo.
Prebava nukleinskih kislin – putika
Nukleinske kisline sestavljajo DNK in RNK. DNK predstavlja dedni zapis za sestavo beljakovin, presnova pa se podobno kot pri beljakovinah prične v želodcu in nadaljuje v tankem črevesju. Stranski presnovni produkt nukleinskih kislin sta amoniak in sečna kislina. Višje koncentracije sečne kisline v krvi so prvi pokazatelj putike, katere simptomi so tudi napihnjenost in resne prebavne težave.
Zaključujemo z biokemijo.
13 nasvetov za manjšo napihnjenost
Za konec predstavljamo še 13 nasvetov, ki jih upoštevajte, če želite zmanjšati napihnjenost in se rešiti prebavnih težav:
- Jejte več manjših obrokov. Priporoča se uživanje 5 obrokov.
- Hrano vedno dobro prežvečite. To bo pomagalo vsem encimov, ki sodelujejo kasneje v prebavi. “Če jemo počasi in žvečimo tako dolgo, da se hrana stopi v ustih, smo naredili že veliko za svoj želodec,“ pravi dr. Tatjana Puc Kous. “Pri tem obroki ne smejo biti obilni, temveč manjši, jesti pa moramo vsake tri ure.“ Kot pravi, pa je med obroki treba piti dovolj tekočine, saj ta pomaga želodcu, da se lažje sprazni: “Toda ne gaziranih, ne mrzlih in ne vročih pijač, ker se potem želodec krči.“
- Prednost dajte dušeni in kuhani hrani pred pečeno.
- Uživajte mehko sadje in sadje v obliki sokov. Dobra oblika sadja so tudi smutiji, vendar pazite pri količini. “Napihnjenost povzroča vsaka nepredelana hrana, predvsem pa sveže sadje, zelenjava, oreščki, obroki z veliko živalskih maščob in mleko, če ga ne prenašamo,“ razlaga dr. Puc Kousova.
- Oreščke jejte mlete.
- Če kravjega mleka ne prenašate najbolje, ga lahko nadomestite s kozjim ali ovčjim mlekom.
- Zmanjšajte vnos alkohola in kofeina in gazirane pijače nadomestite z vodo.
- Zeliščni pripravki lahko blažijo napihnjenost, vendar pa ne koristijo osebam, ki trpijo za razdražljivim črevesjem.
- Ne jejte vsaj 3 ure pred spanjem.
- Izogibajte se ocvrti hrani. Hrana, ki je bogata z živalskimi maščobami, povzroča, da se spodnja mišica požiralnika sprošča. “To pa povzroča, da imamo več refluksa oziroma zatekanja želodčne vsebine in kisline nazaj v požiralnik, da nas peče zgaga in se nam spahuje,“ razlaga dr. Puc Kous. “Istočasno pa se zaradi tega želodec počasneje prazni, kar nam daje občutek sitosti in tiščanja.“ Maščobe v hrani pa poleg tega povzročajo krčenje žolčnika, pri čemer se sprošča žolč, ki je potreben za absorpcijo maščob. “To je nevarno predvsem za bolnike s kamni, ki lahko dobijo napad žolčnih kolik ali trebušne slinavke.“ Dodati pa je treba, da se neprebavljene maščobe, ki se kopičijo v organizmu, če jih je preveč v enem obroku, ne morejo v celoti absorbirati, kar povzroča napihnjenost in drisko.
- Izogibajte se pecivu in sladicam, ker večajo apetit.
- Ob prazničnih jedeh ne pretiravajte s prilogo. Dovolj je glavna jed.
- Pijte dovolj tekočine.
Pri tem upoštevajte tudi da tiščanje v želodcu oziroma neprijeten občutek običajno povzročajo preobilni obroki, surova in slabo kuhana hrana, preveč kisline v želodcu, gastritis in okužba z bakterijo Helicobakter Pylori. Negativno pa na prebavo v želodcu vpliva tudi psihični stres.
Avtor: Aleš Koščak, teh. lab. biomed.
Viri:
- Dr. Tatjana Puc Kous – Gastromedica
- Intoleranca na gluten – diagnostični laboratorij Medicare PLUS