Celiakija

Celiakija je kronična avtoimunska bolezen, ki je posledica odziva imunskega sistema pri zaužitju glutena (protein, ki se nahaja v pšenici, ržu in ječmenu) pri občutljivih posameznikih. Ta odziv na gluten poškoduje tanko črevo, vodi v malabsorpcijo hranil in s tem povezane zdravstvene težave. Za razvoj celiakije so potrebni naslednji pogoji: genetska nagnjenost, uživanje glutena in aktivacija bolezni. Sicer se bolezen ne razvije.

Pogosti sprožilci, ki bolezen aktivirajo, so stres, travme (kirurški posegi, itd.) in po možnosti virusne okužbe. Približno 10-20 % ljudi razvije celiakijo, v primeru, da ima njihov sorodnik (»iz prvega kolena«)  bolezen že diagnosticirano. Celiakija je kronična bolezen, pri kateri pride do težav v tankem črevesju vsakokrat po zaužitju glutena, ne glede na to, ali so simptomi prisotni.

Celiakija je genetska bolezen, ki v Združenih državah Amerike prizadene približno 1 človeka na 133 posameznikov, potencialno kar 3 milijone ljudi.

Simptomi celiakije

Klasični simptomi so povezani s slabo absorpcijo in lahko vključujejo: drisko, napenjanje, izgubo teže, anemijo in zastoj v rasti. Ne-klasični simptomi pa lahko vključujejo široko paleto ne-črevesnih simptomov, vključno s simptomi, kot so: migrene, neplodnost, utrujenost, bolečine v sklepih, prezgodnja osteoporoza, depresija in epileptični napadi. Večina ljudi nima gastrointestinalnih simptomov, nekaterim se lahko pokaže le en simptom, določeni ljudje pa očitnih znakov sploh nimajo.

Celiakija in diagnoza

Za postavitev diagnoze moramo opraviti krvni test po naročilu osebnega zdravnika. Preveri se prisotnost protiteles tTG, EMA in DGP.

V primeru prisotnosti protiteles, se v nadaljevanju priporoča genski test za HLA-DQ2 in DQ8. S testom potrdimo prisotnost genov, ki so potrebni, da se razvije celiakija. Če je test pozitiven, se opravi biopsijo tankega črevesja, ki nam pokaže poškodbo črevesnih resic. Pozitiven rezultat biopsije tankega črevesja, je t.i. »zlati standard« za postavitev diagnoze.

Celiakija in zdravljenje

Ljudje s celiakijo morajo upoštevati strogo brezglutensko prehrano do konca svojega življenja. To pomeni, da iz prehrane izločijo pšenico, rž, ječmen in ostala živila, ki vsebujejo gluten. Zdravljenje običajno ni potrebno, razen če celiakijo spremljajo tudi druge bolezni kot sta osteoporoza in dermatitis herpetiformis. Da se tanko črevo lahko popolnoma pozdravi lahko traja več mesecev, zato je zelo pomembno, da se ljudje strogo držijo svoje diete. Napredek zdravljenja lahko spremljamo s krvnimi preiskavami – prisotnost protiteles, kmalu pa se izboljšajo tudi rezultati ostalih krvnih preiskav.

Prehrana pri celiakiji

Brezglutenska prehrana je zaveza za celo življenje in dokler celiakija ni potrjena, z dieto praviloma ne bi smeli začeti,  ker otežuje postavitev diagnoze. V primeru, da se človek za določen čas odpove hrani, ki vsebuje gluten, je test na celiakijo lahko negativen. Za pravilno postavitev diagnoze bi morali uživati gluten vsaj nekaj tednov pred samim testiranjem.

Celiakija in anemija

Anemija ni bolezen ampak je simptom, ki je posledica zmanjšanega števila (ali zmanjšane velikosti) rdečih krvnih celic ali zmanjšanega števila hemoglobina (rdeč pigment v eritrocitih).

Rdeče krvničke (eritrocite) si lahko predstavljamo kot ladjo, ki prinaša kisik vsem našim organom, hemoglobin pa nastopa kot zabojnik, ki vsebuje kisik. Kadar pride do pomanjkanja rdečih krvnih celic ali hemoglobina, kisika ni mogoče ustrezno dostaviti v naše organe. Vsak del našega telesa potrebuje za svoje delovanje kisik, da lahko hrano, ki jo zaužijemo, pretvori v energijo in toploto. Ta funkcija je ključnega pomena za življenje in ravno to je poglavitni vzrok zakaj se počutimo utrujeni in šibki, ko smo anemični.

Kako sta celiakija in anemija povezani med seboj?

Celiakija lahko poškoduje tanko črevo, kjer se absorbirajo železo, folati in vitamin B12. (Najpogostejši vzroki anemije so pomanjkanje železa, folne kisline ali vitamina B12. Vsa ta hranila sodelujejo pri nastanku in normalnem razvoju rdečih krvnih celic).

Najpogostejši znak celiakije pri odraslih je anemija zaradi pomanjkanja železa, ker se ljudje ne odzivajo na terapijo z železom.

Anemije, kjer pride do pomanjkanja železa in folatov, so videti bolj pogoste pri ljudeh s celiakijo, saj se ta hranila absorbirajo v zgornji del črevesja, kjer lahko pride do poškodbe v zgodnejši fazi celiakije. Ko celiakija napreduje, pride do poškodbe spodnjega dela tankega črevesja in povzroči pomanjkanje vitamina B12.

Test za celiakijo je smiselno prositi pri zdravniku v primeru stalno navzočih anemij ali takrat kadar terapija z železom ni uspešna.

Ščitnica in celiakija

Kadar ščitnica zmanjša svoje delovanje in posledično zmanjša tvorjenje in izločanje ščitničnih hormonov, to imenujemo hipotiroidizem. Nastane lahko kot posledica avtoimunskih obolenj (npr. Hashimotov sindrom), pretirane uporabe zdravil, obsevanja v predelu vratu in kirurške odstranitve dela ali celote ščitnice. Lahko pa se zgodi tudi nasprotno. Ščitnica poveča svoje delovanje in tako poveča tvorjenje in izločanje hormonov. Ščitnica lahko postane povečana. Prekomerno delovanje ščitnice je lahko posledica avtoimunskih obolenj (Basedowa bolezen), uporabe nekaterih zdravil ali pa vnetja žleze ščitnice.

Zdravljenje ščitnice

Pri posameznikih s hipotiroidizmom se količina manjkajočega hormona nadomesti z nadomestno hormonsko terapijo.

Zdravljenje hipertiroidizma je bolj zapleteno. Običajno ga zdravijo z antitiroidnimi zdravili, če pa se stanje ne izboljša, je morda potrebna uporaba radioaktivnega joda ali operacija.

Če se bolniki ne odzivajo uspešno na zdravljenje, se je priporočljivo s svojim zdravnikom pogovoriti tudi o možnostih testiranja na celiakijo.

Hipotiroidizem in brezglutenska prehrana

Nekateri bolniki s celiakijo so poročali, da so potrebovali manjši odmerek nadomestnega hormona, vendar šele potem, ko so bili za določen čas na dieti brez glutena.

Kje tiči razlog? Eden od razlogov je ta, da je pri brezglutenski dieti omogočeno zdravljenje tankega črevesja in zaradi tega je uspešnejša absorpcija nadomestnih hormonov. Brezglutenska hrana lahko tudi povzroči manjši vnetni odziv in zmanjšanje vnetja ščitnice.

Preobčutljivost na gluten

Ker pa je celiakija redkejša bolezen, se lahko zgodi, da vas muči le trenutna preobčutljivost iziroma intoleranca na gluten. Kaj to je, kakšni so znaki in kaj lahko naredimo sami pa si oglejte v spodnjem videoposnetku. Vabljeni k ogledu!

Za več videoposnetkov s področja osebne laboratorijske diagnostike pa si oglejte naš You Tube kanal #mojLaboratorij.

Avtor: Petra Okoren, dipl.in.lab.biomed.

Viri:

• Celiakija in težave z ščitnico – Gluten.org
• Celiakija in anemija – Gluten.org